»Če preletimo zemljevid sveta in se osredinimo na območja v bližini ekvatorja, opazimo, da so v tem geografskem pasu po večini zgoščeni vsi glavni svetovni tropski deli – od amazonskega pragozda, pragozdov v Kongu ter tropskih gozdov v Indoneziji in na bližnjih otokih Jugovzhodne Azije. Pri tem obstaja le ena večja izjema: suh kotiček na vzhodu Afrike, ki je namesto s tropsko vegetacijo pokrit z obširnimi travišči.«
»Res je, smo otroci tektonskih premikov. Pri tem igra največjo vlogo tektonsko dogajanje na vzhodu Afrike, a tudi ko smo se razpasli po svetu, je dinamična tektonika marsikje ustvarila idealne razmere za to, da smo se ustalili prav na določenih mestih, tam zagnali kmetijstvo in začeli razvijati prve civilizacije.«
»Govorim o območjih, kot je Mezopotamija ob vznožju pogorja Zagros, ali o civilizacijah, ki so vzniknile na območju današnje Indije ob vznožju Himalaje. To so najzgodnejše civilizacije na našem planetu, ki so se pojavile na pomembnih tektonskih točkah.«
»In tudi če na človeško zgodovino pogledate z daljše časovne perspektive, lahko vidite, da je imela Evrazija, ki leži v smeri vzhod–zahod, precejšnjo prednost v primerjavi s tistimi celinami, ki potekajo v smeri sever-jug. Taki sta tako Amerika kot Afrika. V Evraziji je bilo veliko bolj praktično potovati, se seliti, prenašati dobrine, tehnologije in ideje ter širiti kmetijske prakse.«
